Drugega aprila smo se podali na, letos že tretji, pohod. REKORDNA udeležba (devetnajst članic in članov) nas je že v zbornem mestu, kljub ne ravno idealnem vremenu, napolnila s smehom in veseljem. Tokrat smo jo mahnili proti Zgornjem Jezerskem in se odločili, da obiščemo Anekova slapova. S hojo smo začeli na parkirišču pri spodnjem izviru Jezerske slatine. Pot nas je vodila mimo kapelice in Ankove domačije. Od tu smo se, po dokaj aerobni (beri: strmi) gozdni poti podali proti izviru slatine in Ankovim slapovom. Prečkali smo deročo reko, no ja potoček, in pri odcepu za prvotni izvir slatine zavili proti Anekovima slapovoma. Pogled nanju, ki iz previsa padata v globko kotanjo, nas je očaral. Anekova slapova sta zgornji, 7-metrski slap, ki je enopramenski z zelo razgibano podobo, spodnji, nižji pa širokotočni (zavesa). Nahajata se na višini 1240 metrov. Po počitku in obveznem okrepčilu, smo se odpravili proti Rakeževi planini, kjer je lepo razgledišče na vse Jezersko. Tu stoji tudi spletna kamera Jezersko. Sama pot je potekala po dokaj globokem snegu, zato brez ovir lahko potrdimo, da je bil to tudi eden izmed, sicer nenačrtovanih, zimskih vzponov.
Po krepkem okrepčilu in občudovanju razgleda na Jezersko (kakšen bi šele bil, če vrhovi ne bi bili odeti v oblake) smo se po makadamski cesti spustili do mejnega prelaza Jezerski vrh, od tu pa po kolovozu mimo partizanskega spomenika do Šenkove domačije in mimo cerkve Svetega Andreja do izhodišča. Navzdol in navzgor smo premagali okoli 350 metrov, ki smo jih opravili v treh ure ležerne hoje  s počitki vred. Pohod smo zaključili, zdaj že s tradicionalno, z malico v enem izmed gostišč. Smeha, klepetanja in odličnega vzdušja je bilo na pretek. Spet smo potrdili tisto zlajnano: “pravo kvaliteto življenja ti ne nudi le fitnes, zdrava prehrana in pač pa intenzivno druženje”.

IZOBRAŽEVANJE 2 / SOS proteus
V Kranju od leta 1960 deluje Jamski laboratorij Tular, leta 2022 pa je v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Kranj in Zavodom za turizem in kulturo Kranj uredil Info center, namenjen izobraževanju javnosti o ogroženosti človeške ribice in izgubljanju virov pitne vode. Prvič od kar so te živali na ogled, jih upravlja ustanova, ki sama raziskuje človeške ribice in se zavzema za njihovo varstvo. Zato je neprofitno in trajnostno tudi upravljanje Info centra SOS Proteus, kjer je tudi vstopnina od ogleda človeške ribice, in sicer v celoti, vložena nazaj v raziskovanje in varstvo te ogrožene jamske dvoživke in predstavlja dragocen osebni prispevek vsakega obiskovalca. VEČ: https://www.visitkranj.com/ogledi-in-izleti/info-center-sos-proteus/ 

PROSTOVOLJSTVO / Čiščenje Panoramske poti
Tako kot lani smo se tudi letos odzvali vabilu PD Iskra in se pridružili čiščenju in pripravi Panoramske poti na pohodniško sezono. Pot, ki smo jo prehodili aprila 2023, so z veliko ljubezni in neskončnega števila prostovoljskih ur, vzpostavili člani PD Iskra. In med njimi igrajo najvidnejšo vlogo naši člani Metod, Ljubo, Franci in Miran. Sicer smo zaradi vremenskih nevšečnosti uredili približno polovico poti, a smo si bljubili, da akcijo nadaljujemo takoj ko bo to možno. Odstranjevali rastje, obnovili nekater bolj nevarne dele, očistili stezo in poskrbeti, da boe pot pripravljena na to čemur je namenjena: PANORAMSKA POT enkratnih razgledov in neokrnjene narave.

PROMOCIJA / projekt CYCLING WARTERWAYS
Naš predsednik, se je, kot zainteresirani deležnik, udeležil srečanja partnerjev projekta CYCLING WATERWAYS. V njem sodeluje osem partnerjev iz šestih evropskih regij v Španiji, na Nizozemskem, na Danskem, v Italiji, Sloveniji in Romuniji, Silj projekta »CYCLING WATERWAYS – Kolesarjenje ob vodnih poteh« je razviti politike, ki podpirajo uporabo obvodnih poti za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Tokratno srečanje je bilo v Amersfoortu na Nizozemskem, kjer so nam gostitelji, poleg teoretičnega dela, pripravili tudi zelo nazorne in poučne rešitve, ki jih je kolesarski ‘Eldorado’ na Nizozemskem poln.

IZOBRAŽEVANJE
Prvenstvo v marcu sicer pripada ‘turnirjem’ v bowlingu a naj si mesto prve novice zasluži predavanje “Uravnotežena prehrana v zrelih letih”, ki nam ga je srčno, razumljivo in veliko entuzijazma predstavila Kaja Galun, magistrica dietetike, ki je del ekipe Centra zdravja v Kranju. Veliko, in s konkretnimi primeri podkrepljeno, smo izvedeli o tem kako je uravnotežena prehrana povezana s kakovostjo življenja v zrelih letih. Razložila nam je marsikaj o zadostnem vnosu hranil v naša telesa. Glavna tema pa so bile beljakovine, ki so ključnega pomena za ohranjanje mišične mase, imunskega sistema in splošne telesne funkcije. Spoznali smo katera živila so dober vir beljakovin, koliko jih posameznik potrebuje ter kako jih enostavno vključiti v vsakodnevno prehrano. ZELO poučno in, kar se ob podobnih predavanjih potrdi vedno znova, prav vsi smo aktivno sodelovali in spraševali. To je možno zato ker se poznamo in nas nikoli ni sram vprašati nečesa, kar je nam neznano ostalim pa samo po sebi umevno.

podrobnosti: uravnotezena-prehrana

REKREACIJA
Letos je bila na Zboru članov sploh prvič izražena želja, da bi organizirali tudi ‘bowling kegljanje’. In “rekreativna sekcija” je iz besed takoj prešla k dejanjem. V Planetu TUŠ imamo rezervirani dve stezi v času ‘upokojenskih cen in ur’. Že prvič so se v prvini ‘mešano posameznice in posamezniki’ med seboj udarili tako skoraj amaterji kot profesionalci in keglji so padali kot za stavo. Kar pa še posebej hrabri je, da se ob srečanjih v naslednjih dneh, prav nihče od nastopajočih ni pritoževal nad bolečimi sklepi in mišicami. Kar spet potrjuje besede fizioterapevtov Centra zdravja Kranj, da smo ‘nadpovprečno pripravljena’ skupina upokojencev.

POHODNIŠTVO
Drugi letošnji pohod je bil spet usmerjen v Karavanke, natančneje proti Jezerskim. S polno zasedenimi avtomobili (novodobniki bi temu rekli ‘karšering’)  smo se peljali do Spodnjega Jezerskega, ob cestni zožitvi pri tablah Kamnolom lehnjaka in bolnica Krtina zavli levo čez mostiček in po asfaltni cesti ob strugi Kokre prišli  do konca naselja, kjer je večji prostor za parkiranje. Kar takoj je veliko smeha vzbudila glava skuštranega posebneža, ki je iz okna svoje kočure spraševal, če je med našimi članicami kaka 70-letnica, ki bi jo, za primeren denar seveda, vzel k sebi. Z nikalnim odgovorom smo ga morali razočarati in, prešerno razpoloženi, po gozdni cesti v 10 minutah dospeli do kamnoloma lehnjaka. “Ta nastaja neposredno pred našimi očmi. Kamnolom lehnjaka je ena od znamenitosti in prva točka geološke transverzale, ki se končuje v Dolžanovi soteski. Nastajal je v zadnji geološki dobi – kvartar, ki je trajala milijon let. Voda v podzemlju raztaplja apnenec in se bogati z kalcijevim karbonatom (CaCO3). Na površju iz nje izhaja CO2, zaradi kislega vodnega okolja pa se netopni apnenec izloča iz vode. Useda se na mahove, rastline in ostanke živali, napolni njihove pore in tvori skorjaste prevleke, ki se združijo in tvorijo krhko luknjičavo kamnino – lehnjak. Mehki deli organizmov propadejo, ostanejo pa odtisi. Kamenina je bledo rumankasta do rdečkasta, ker jo obarvajo železovi minerali. Nahajališče lehnjaka se razprostira na štirih hektarih v dolini Komatevre, kjer izvira reka Kokra, debelina lehnjaka pa je do 20 metrov. Fosile je mogoče najti prav v vsakem koščku odlomljene kamenine. VIR:kamnolom lehnjaka
Z zanimanjem smo si ogledali geološko zanimivost, ki smo jo večina videli prvič. Ogledu smo dodali še obisk lehnjakotvornega izvira, ki je bil prvi cilj pohoda. Lepoti narave se kar nismo mogli načuditi a treba je bilo naprej. Gozdna pot nas je peljala ob reki Kokri po dolini Komatevre do manjšega lesenega mostu, kjer smo se, mimo informacijske table, po konkretno strmih stopnicah povzpeli do končnega cilja na višini 1040m, partizanske bolnice Krtina.  V času 2. svetovne vojne je služila kot bolnica za ranjene partizane. V njej so še danes shranjeni pripomočki in oprema: ognjišče, panhobarji, ponve ipd., ki so jih uporabljali za zdravljenje in nego poškodovanih in obolelih. Po ogledu in kratkem okrepčilu smo se, polni vtisov in vseprisotnega klepetanja, odpravili nazaj v izhodišče in se v bližnji kmetiji Olipje pošteno in okusno okrepčali.
Vse naštete aktivnosti so ponovno, kot že tolikokrat do sedaj, dokazale, da je aktivno tretje življenjsko obdobje v družbi prijateljev bistveno več vredno kot neko samoposedanje pred zapečkom. Zato bomo vedno in vsakič znova šli še marsikam in tam nikoli ne bomo prišli sami.

Na sejmu ALPE-ADRIA, ki ga v štirih dneh obišče okoli 20 000  obiskovalcev, smo se, skupaj s partnerjema Društvom E-kolesarjev Slovenije in zavodom Bike Slovenija, predstavili na stojnici v okviru Turistične zveze Slovenije. Že naša dvajseta udeležba po vrsti, je bila spet priložnost, da obudimo stare in vzpostavimo nove stike. V dvorani, kjer je bila naša stojnica, se je predstavilo okoli 100 turističnih društev iz vse Slovenije in okoli 30 srednjih šol iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije, ki so predstavili svoje aktivnosti s področja turizma. Vsa ta mešanica ljudi in turistično kulinarične ponudbe povzroči, da je v dvorani vedno bučno in polno dobre volje. Poleg ostalega, smo predstavili tudi projekt KOLESARIMO POD STORŽIČEM, ki smo ga pridobili po uspešni prijavi na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Društvo REKREATUR je vodilni partner, poleg njega pa sta partnerja še Zavod za turizem in kulturo Kranj ter BSC d.o.o., Kranj.

SPONTANO druženje je že dalj časa zapisano v naših programih in enako velja tudi za leto 2026. Na ta način spodbujamo aktivnosti članov društev izven začrtanih programov s ciljem, da se čim več družimo in obenem spoznavamo tako koristna kot tudi zanimiva področja vsakdana. Tokrat so se člani udeležili predavanja na temo pljučnega raka, ki ga je organiziralo Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije ter predavanja o ‘vzrokih, posledicah in zdravljenju možganske kapi’, ki ga je imela dr. Nina Zupančič Križnar, nevrologinja iz UKC Ljubljana.

IN NADALJEVANJE: Tudi sekcija koordinatorjev kulture ne miruje. Kar 39% članic in članov se je udeležilo predstave “VAJA ZBORA“, ki so jo 24. januarja izvedli amaterski igralci DPD Svoboda iz Stražišča.
“Igra je komedija in satira. Komedija želi biti predvsem na tistih mestih, kjer spregovori s komičnimi značaji in situacijami. Satira pa je tam, kjer asociira na prizore, ki jih prepoznavamo iz našega vsakdanjega, tudi političnega življenja. Peter, ki je pravkar končal glasbeno akademijo, postane novi zborovodja v malem, odročnem kraju. Uživa podporo župana, ki želi s kvalitetnim pevskim zborom pridobiti volivce, in podjetnika Eržena, ljubitelj nogometa, ki pa je zaradi podeželskih razmer prisiljen sponzorirati pevski zbor. Peter, ki je bil prepričan, da bo vodil velik zbor, je po prihodu razočaran, saj ga pričaka le nekaj pevcev. Že kmalu se ljubezensko zaplete z eno od pevk, kar v malem kraju seveda ne ostane skrito. Peter propade, ker ne razume, da je z denarjem mogoče kupiti čisto vse. Besedilo spretno prepleta intimne in družbene odnose ter je polno duhovitih aluzij na slovensko družbo. VIR:https://teksti.sigledal.org/tekst/vaja-zbora  “.

Leto 2025 gre počasi k koncu in čas je, da pregledamo kaj vse smo v njem počeli. Kolesarili smo po Prekmurju, šli do Tržaškega zaliva, se družili z nam podobnimi društvi in nakupovali s kolesi v okviru kampanj Evropskega tedna mobilnosti. Sodelovali smo v akcijah se pogozdovanja Krasa in urejali Panoramsko pohodniško pot, tudi Kranj smo pomagali čistiti. Pod strokovnim vodenjem smo prepoznavali tujerodne invazivne rastline, odkrivali kako nastanja jeklo v tovarni SIJ Acroni in v Hiši čebel v Višnji Gori spoznavali njih koristi. Izmerili so nam mišično maso in tesirali naše gibalne spodobnosti. Naša ekipa je vse boljša na regionalnih tekmovanjih v prstometu in tenisu. Spoznali so nas na sejmu Alpe Adria, na kar treh tekmah v naši inovativni igri SIRNICA in poslušali naša razmišljanja in izkušnje na konferencah “Cycling Waterways” v Bohinju in “Istra Outdoor konferenci” v Rovinju.
Na nepozabnem in “prav posebnem večeru” so nam članice in člani s svojim zgledom dokazali, da smo sami zmožni marsičesa, le dovolj vztrajni moramo biti.

Preberi KAJ-VSE-SMO-POČELI-IN-SE-OB-TEM-ZABAVALI

PRAV POSEBEN VEČER 24. decembra so nam članice in člani kulturne sekcije pripravili prav poseben večer. Na tem mestu je ponovno treba poudariti, da je levji delež pri organizaciji in izvedbi speljala Tanja, ki se ji tudi na tem mestu zahvaljujemo. Tega večera smo prostore “Stičišča kulturnih društev ZKD Kranj” napolnili do zadnjega kotička, tudi stojišča so bila polna. Posebnost dogodka je bila, da se je naša članica Mici, ki po skoraj 40 letih odmora, spet vadi klavir, prvič predstavila javnosti. Nastopili so: Marija Kuralt, klavir, Janez Zupan (k.g.), klavirska harmonika, Katja Razinger (k.g.), prečna flavta, Mirko Zelnik, deklamacije in Tatjana Murovec kot povezovalka. Izvajali so dela Johanna Sebastiana Bacha, Josefa Kozme, Frederica Shopina, Edith Piaf in Vitala Ahačiča. Od poezije smo slišali pesmi Toneta Pavčka in Srečka Kosovela. Kot gosta sta se nastopajočim pridružila Katja Razinger s flavto in Janez Zupan s klavirsko harmoniko. Program je bil neverjetno zahteven in nastopajoči so na koncu doživeli gromki aplavz.

POGOZDOVANJE KRASA 3.0 24. novembra smo se, na povabilo Centra za obnovo Krasa, udeležili Vseslovenske akcije sajenja sadik in gozdnega drevja, ki v organizaciji Centra tam poteka kar pogosto. Zbrali smo se na Fajtem hribu na Kremencah nad Renčami od koder smo lahko občudovali enega lepših razgledov, kar jih je mogoče. To nam je seveda omogočil popolnoma jasen in sončen dan.  Od članov društva smo se tokratnega sajenja udeležili le 4 (Mici, Dare, Franci in Andrej) in bili deležni kar nekaj pozornosti, saj smo bili daleč najstarejši prostovoljci, ki jih je letos prišlo okoli 200. Razdeljeni v skupine smo se pod mentorstvom gozdarjev zapodili v dokaj strmo brežino, ki je bila tipično kraška. Polno robidovja in krušljivega kamenja. A dobre volje prav vseh, ki smo bili tam, to ni prav nič motilo. Tokrat smo sadili puhasti hrast in cer. Dodam naj še, da so bili kar trije naši člani ‘zvezde’ osrednjih poročil na POP TV – 24 UR. Po skoraj 4 urnem sajenju se nam je še kako prilegla topla malica v obliki jote, kaj pa drugega, ki so nam jo postregli organizatorji. Na koncu naj še dodamo, da je bila celotna izvedba akcije vrhunsko organizirana.

symq4412