Glede na to, da nam je zimska otvoritev pohodniške sezone uspela daleč nad vsemi pričakovanji, smo seveda pričakovali, da se bo enako zgodilo tudi z letno. In naša pričakovanja so se uresničila – 100%! Cic in Tomo sta nam pripravila pohod, ki je bil navzven viden kot lahni sprehod po kucljih okoli Možjance, a je izpadel kot dokaj zahtevna hoja za začetek sezone. A tistim, ki smo sprejeli ta izziv, ni bilo prav nič žal. Družba polna smeha in dobre volje, ki jo je nagradilo še čudovito “zgodnjepomladno” vreme, so nas spremljali ves čas. To zadnje je v navednicah zato, ker bi v tem času marsikje še moral ležati sneg, ki se niti topiti nebi smel. Po poti pa so nas spremljale zgodnje pomladne svetlice – telohi, trobentice in spomladanski žefrani.  A spodobi se, da naše doživetje delimo tudi z vami, ki se nam tokrat niste pridružili.

Naš cilj je bila KOPA, imenovana tudi Partizanski vrh. To  je 1024 metrov visoka gora, ki se nahaja zahodno od sedla Davovec, le ta pa zahodno do jugozahodno od Krvavca. Pot smo začeli na avtobusni postani Tupaliče. Po cesti na Možjanco smo klepetavo krenili do zadnjih hiš, nato pa po kolovozu do cerkve sv. Nikolaja. Seveda je sledil postanek pri Tomažu na Možjanci, kjer smo se naužili čudovitega razgleda in se okrepčali. Polni energije smo šli najprej do razgledne točke tovorne poti od koder je enkraten pogled v dolino Kokre. Od tu naprej se pot zlagoma vzpenja in vijuga med drevesi – pot ni označena, zato priporočamo obisk le z vodičem!

Po približno natanko načrtovanih dveh urah in pol hoje, smo dosegli vrh KOPE. S snegom okrašeni Kočna, Grintavec in Krvavec so nam bili na dosegu roke. Po obveznem postanku, okrepčilih in fotografiranju smo se po drugi poti vrnili na Možjanco, kjer smo se pri “Rožmarinu” odžejali in nahranili s polento v dobrem golažu. Spočiti, na to je kazal klepet, ki je proti vrhu Kope kar usahnil in se zdaj čudežno vrnil, smo se vrnili nazaj v dolino.
Za konec pa še nekaj statistike: pot je bila dolga 15,73 km, skupnih vzponov je bilo za 944 m, hodili (brez upoštevanja postankov) smo 6 ur 11 minut. Preveč? Nikakor ne – pot v dobri družbi je vedno videti manj naporna in dolga.

NASLEDNJI CILJ: Ajdna in Valvazor (sredina marca)