Koncem februarja je vreme le prineslo nasmeh in dobro voljo v naša lica. Pohodniška sekcija je takoj zavihala rokave in 27. februarja smo že naredili prvo kljukico. Pod vodstvom Mirana in Francija se je kar 27% članic in članov društva, kar je izjemen rezultat za začetek sezone, podalo na prvi letošnji pohod. Naš cilj je bila partizanska bolnica Košuta, ki leži približno 1012 m.n.m. v pobočju Storžiča. Pot smo tradicionalno začeli na parkirišču pod Gamsovim rajem in se, v ravno prav toplem in s soncem obsijanim dnem, podali v strmino. Ta, sprva dokaj zložna pot, nas je najprej pripeljala k arheološkemu najdišču Gradišče. Kraj je bil naseljen že od prazgodovinskih časov, a pomemben je postal v času razpadanja rimskega imperija. Barbarska germanska, slovanska in druga plemena so drugo za drugim nenehno vdirala v imperij. Da bi se izognili njihovemu plenjenju so se lokalni prebivalci zatekli v utrjena in težko dostopna višinska naselja. Gradišče nad Bašljem je bilo eno teh naselij. Tega smo obiskali lansko leto in tudi tokrat nas je obisk, predvsem zaradi prepadnih razgledov, navdušil (VEČ O TEM ).
Nadaljevali smo proti bolnici Košuta in ugotavljali, da pot je postajala vse bolj ozka in strma. To je seveda razumljivo, saj v času 2. svetovne vojne bolnišnica ni bila ravno lahko dostopna in vsem na očeh. Bolnico Gorenjskega in Kokrškega odreda, imenovano Košuta, so zgradili 15. aprila 1944 in je delovala do konca vojne. Namenjena je bila lažjim ranjencem za katere so skrbeli bolničarji. Prve ranjence je sprejela že 19. aprila tega leta.
Po ogledu koče, okolice in kratkem počitku, smo družno ugotovili, da imamo s sabo zelo skromne zaloge hrane in pijače. Zato smo sprejeli sklep, da “pohodniški koordinatorji” pripravijo seznam opreme in blaga, ki mora biti del obvezne pohodne opreme vsakega posameznika. Dobre volje ob tej zaobljubi, smo nadaljevali proti Sv. Lovrencu, kjer je že iz časov železne dobe naprej stalo kar veliko naselje. Zdaj je tal cerkev Sv. Lovrenca in od tu seže pogled do kamor nam dopuščajo oči in vreme. A naše oči so bile že usmerjene proti Koči na Lovrencu, kjer smo se odžejali in okrepčali. Zelo prijetnega druženja je bilo kmalu konec in polni novih načrtov smo se odpravili nazaj v izhodišče.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |