V programu aktivnosti društva imamo tudi zapis “spontana druženja“. Namen tega je opozarjati člane na to, da ni potrebno vsega načrtovati eno leto vnaprej in se potem tega togo držati, ampak se lahko družimo tudi izven načrtov. Ideje za skupna druženja zato lahko uresniči kdorkoli, le najmanj 15% članov se mora aktivnosti udeležiti. November je tako prinesel dve aktivnosti, ki nista bili načrtovani v letu 2025.
PRVA je obisk Andaluzije v Španiji od 11. – 18. novembra, ki se ga je udeležilo 10 članov. V prijetnem druženju, polnem doživetij, so si ogledali Malago, Nerjo, Granado, Sevillo, Cordobo, Rondo, Marbello in Gibraltar. Izlet je bil v veliki večini trajnosten – do Zagrebškega letališča so šli s kombijem, od tam z letalom do Malage in po Andaluziji z avtobusom. Vse znamenitosti so si ogledali peš.
DRUGA je udeležba naše ekipe na turnirju v prstometu za “Memorialu Borisa Brezarja”, ki je 16. novembra potekal v Športni dvorani Šenčur. Izmed 47 ekip se je ekipa REKREATUR izjemno odrezala in bila, v sistemu na izpadanje, osma. Čestitamo!

Kar celo sezono smo čakali, da smo se ojunačili in začeli uresničevati kolesarske načrte. V avgustu nam je uspelo izpeljati “REKREATUR PrekMure”, tokrat pa sta za nami dva kolesarska izleta, tretji nas čaka v petek 17.10.2025. A gremo po vrsti.
PRVI: Dvanajstega oktobra smo se, na pobudo in pod vodstvom Srečota, odpravili proti morju in na Kras. Naš cilj je bil ogled veleregatnega dogodka “Barcolane”, ki v Tržaškem zalivu poteka vsak začetek oktobra in privabi nepregledno množico sodelujočih jadrnic in še bolj nepregledno gledalcev in vozil s katerimi so se ti pripeljali. Gneča je res nepopisna in zlatega denarja je vredno kolo, s katerim zlahka vijugaš med stoječimi kolonami. A gremo na začetek. Tradicionalni zbor je bil na počivališču AC Ravbarkomanda, kamor smo prav vsi prišli krepko pred načrtovano uro in se seveda čudili kje so vse tiste kolone o katerih vsak dan poslušamo. Izhodišče kolesarjenja so bile Dutovlje od koder smo se čez maloobmejni prehod Dol spustili do Proseka in se kaj kmalu znašli nad Tržaškim zalivom in morjem jadrnic, ki so bolj počivale kot se premikale, saj vetra praktično ni bilo. Po počitku z ogledom in okrepčilom, smo pot nadaljevali do Sesljana, kjer smo si seveda privoščili tradicionalno pijačo ‘Barcolane’. Od tu naprej smo krenili v lov za prosto mizo na slovenski strani, kjer bi se lahko naužili dobrot našega Krasa. Težko smo jo našli in pri tem naj pohvalim ženski del kolesarske ekipe. Kaj vse smo tam jedli in pili pa naj ostane za naše bodoče klepete ob kavi.

DRUGI: Rekreatur sodeluje z Regijskim centrom mobilnosti Gorenjske, za katere izvaja dogodke povezane s promocijo trajnostne mobilnosti. Izvedli smo že tri dogodke v okviru Evropskega tedna mobilnosti, zdaj je na vrsti promocija kolesarjenja. Naš cilj je spreminjanje nakupovalnih navad in da ob tem združujemo prijetno s koristnim. Tokrat smo začeli v športnem centru Naklo, kje smo si ogledali sistem izposoje koles Gorenjska.Bike, ki deluje v 8 občinah Gorenjske in z eno naročnino si kolo lahko izposodimo prav povsod. Kolesarili smo po trasi G6 Gorenjskega kolesarskega omrežja vse do Križ. Tam smo se spustili do Tržiške Bistrice, se dvignili do Kovorja in od tam, prav ležerno odvrteli pedala do Taborja in turistične kmetije Matijovc. Tu smo se najprej ogreli z ustreznimi napitki, degustirali sadje, ki ga na kmetiji lahko kupimo in to smo tudi storili. Ugotovili smo, da če ima kolo ustrezen prtljažnik, lahko z njim odpeljemo 3 l jabolčnega kisa in najmanj 2 kg sliv. Toliko smo namreč nakupili. Kljub prijetno hladnem dnevu, nas zeblo ni, saj smo veš čas klepetali in občudovali z jesenskimi barvami obarvana drevesa. To nam je omogočalo kolesarjenje po stranskih in varnih poteh z najmanjšo možno mero prometa. Izlet smo zaključili v znani gostilni v Naklem in že delali načrte za petkov (17.10.) izlet.

1. etapa je po skoraj celotni trasi spominjala na znamenito dirko “Paris – Roubaix“, ki je ena izmed svetovnih kolesarskih klasik. Na poti smo imeli prav vse – dolge ravnine z vetrom v prsa in strme klance z naklonom tudi do 15%! In to brez serpentin – naravnost navzgor. Če temu dodam še temperature okoli 32 C in makadamske odseke s prahom, ki se je dvigoval za ekipami potem, ko so brzele k cilju, ali ni to natanko “Paris – Roubaix”?

Na tem mestu pa naj zapišem, da REKREATUR PrekMure 25 ni le to. So tudi postanki, ogledi zanimivosti in občudovanje pokrajine po kateri kolesarimo. Tokrat smo se zaustavili na gradu Grad, ki se nahaja na zečetku gričevnatega Goričkega. Grad velja za največjega v Sloveniji in naj bi imel okoli 365 sob. Po obnovljenih delih nas je vodila vodička Zavoda Goričko in nam, na nekaterih mestih kar podrobno, govorila o njegovi zgodovini. Kot zanimivost naj omenim, da se nas spomni iz Rekreatura 2010, ko smo v imeli v tem koncu kontrolno točko. Ob vodički se nas je spomnila še Martina, ki je takrat vse skupaj organizirala.  Za povrh pa je bila med naključnimi obiskovalci gradu Sabina, ki je kot članica ekipe OIOPČJ kolesarila na par Rekreaturih. Ja, kar veliko smo v teh letih opravili in se marsikomu vtisnili v spomin.
Poleg zanimivosti med postanke štejejo tudi Kontrolne točke in tokrat je bila v kmečkem turizmu ‘Ferencovi’, kjer so nam mize bogato obložili z lokalnimi dobrotami. Tega je bilo toliko, da smo ostanek dobili v obliki ‘TOGO’.
Zvečer je sledil izračun rezultatov, ki pa je tokrat bil analogen a zato nič manj natančen. Zmagovka 1.etape je bila ekipa “Zakapane”, prvo mesto po Prologu in 1. etapi pa si, z enakim številom točk, delita ekipi “Japajade” in “A jeto”.

Neznosna poletna vročina nas je kar prekmalu obiskala, a smo vseeno speljali naše zadnje predpočitniške aktivnosti. Udeležili smo se dveh promocijskih dogodkov in srečanja kolesarjev PZDU Gorenjske.
Na obeh promocijah smo se predstavili z našim izumom – družabno igro SIRNICA. Njenega imena si nismo izmislili, pač pa smo ga povzeli iz zgodovine območja kjer je sedež našega društva. Prosto po “CHATgpt” je Sirnica stara slovenska jed, ki se je ohranila skozi stoletja, zlasti na Gorenjskem. Bila je del vsakdanjih ali prazničnih jedi kmečkih družin. Ker so bile mlečne izdelke pogosto dolžni oddajati kot dajatve zemljiškim gospodom (npr. freisinškim škofom), so si sirnico lahko privoščili zlasti ob praznikih, ko je bilo več surovin na voljo doma. Pogosto so se pripravljale ob posebnih priložnostih – žetvi, božiču, veliki noči, sv. Martinu ipd. Navedeno je razlog več, da bomo s SIRNICO prisotni na čimveč dogodkih, saj se nas na ta način dokazano ljudje bolj zapomnijo.
Prvič smo se 14.6.2025 udeležili dogodka  Direndaj, ki je tradicionalna prireditev v KS Bitnje namenjena družinam z otroci in seveda vsem krajanom. Igro smo prvič speljali kot ekipno in tudi tu se je izkazala za zabavno. Sistem tekmovanja je bil “turnirski”. Udeležilo se ga je 8 ekip s po 4 člani. V finale so se uvrstile 4 in med njimi je zmagala ekipa Iskrice, ki so je sestavljali trije fantje in dekle. Za zmago so prejeli praktične nagrade.
Drugič smo bili 21.6.2025 prisotni na dogodku Pozdrav poletju, ki ga že sedemnajstič organizirajo zagnani člani društev povezanih v Zvezo kulturnih društev Kranj na čelu z njeno predsednico Mijo Aleš. Dogodek privabi množice gledalcev in nastopajočih. Sirnico smo speljali kot individualno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 29 tekmovalcev in med njimi celo trije Nizozemci. Zato upravičeno lahko zapišemo, da se uveljavlja tudi na mednarodnem področju – no vsaj začela se je. Tokrat smo podelili tudi tradicionalno nagrado – hlebec sira sirarne Bogataj – za zmagovalca in tolažilno za drugouvrščenega. Zmagal je gospod Gjini (prav tako iz tujine?), drugi je bil naš član Brane.

Kolesarjenja nam letos nikakor ne uspe speljati in velikokrat je temu botrovalo nepredvidljivo vreme v letošnjem aprilu in maju. A nič ni zamujeno, kolo vedno počaka. Smo se pa, z ekipo 5 članov, udeležili tradicionalnega srečanja kolesarjev društev upokojencev Gorenjske. Tega so letos organizirali v DU Naklo in ga, kljub kar številčni udeležbi – skoraj 160 kolesark in kolesarjev, organizacijsko odlično izvedli. Trasa je bila speljana po praktično vseh kotičkih občine Naklo in tudi nam, ki smo njej blizu, se je prikazalo kar nekaj skritih prijetnih kotičkov. Ob koncu so nam organizatorji, za udeležbo na  kolesarjenju, podelili priznanje za kar smo bili prijetno presenečeni.