Ob naslovu te novice se je, s svojim nagajivim pogledom, verjetno muzal naš Patron ANTON. S hitro akcijo smo mu vsaj malo potešili radovednost. Kljub zelo muhastemu poletju, naši člani ne mirujemo. Marsikateri izmed nas so se podali na zanimiva krajša ali daljša kolesarjenja in pohode povezane z ogledom zanimivosti, ki jih v naši okolici ne manjka.
Milena in Matjaž sta kolesarila po Krku z izhodiščem v Omišalju. Ugotavljata, da so v tistem koncu kolesarske poti dokaj neurejene in na nekaterih mestih kar nevarne. A vse to odtehtajo obiski lepih plaž in drugih zanimivosti, ki jih na Krku ne manjka.
Tanja in Rafo sta se, prav tako s kolesi, vozila po kvarnerski strani Istre in pri tem naletela na zanimivo vasico Vizače. V njej so ostanki nekropole iz 178 leta pr.n.št. Tu je Epulon, zadnji kralj Histrie, naredil samomor, da ne bi padel v roke Rimljanom.
Milena in Andrej sta podoživela traso 2.Etape REKREATURA 2014 (Kranjska gora – Sella Nevea – Kranjska gora) in ponovno ugotovila, kako lepa je. S to razliko, da se je na italijanski strani, od našega obiska leta 2014, podaljšalo število kolesarskih poti. Za zaključek sta se povzpela še do Belopeških jezer in družno ugotovila, da je turistov povsod dovolj.
Bojana in Tomaž sta kolesarila po Korčuli in obiskovala kraje, ki smo jih pregledali v okviru dogodkov REKREATUR Adriatic 2023 in 2024. A to še ni vse, obiskala sta tudi narodni park Kočje, kamor sta se povzpela iz kraja Žrnovo (vse Korčula). V okviru izletov, ki jih organizira društvo bolnikov s krvnimi boleznimi, sta veslala po divjih brzicah ležerno mirne reke Krke, pomagala pri obnovi poti do razgledne točke na Možjanci in naredila 7 km dolg pohod do Štefanje gore.
Marjana in Miran sta se udeležila tradicionalnega pohod Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije (op.: Marjana je zelo aktivna predsednica Gorenjskega društva in tudi avtorica opisa, ki v skrajšani verziji sledi temu zapisu) na toplo Primorsko. Ogledali so si Mitski park Rodik, kjer se narava prepleta z ljudskim izročilom. Nekateri so se podali na naravoslovno-zgodovinsko učno pot po Hrpeljah. Zelo zanimiv je bil ogled cerkve Sv. Martina v Slivju pri Kozini. Posebnost cerkve so freske, ki jih je med letoma1943 in 1944 ustvaril slovenski umetnik in domoljub Tone Kralj. Značilnost Kraljevih del je simbolika, kjer negativne like iz biblijskih zgodb upodablja kot fašistične figure, s čimer izraža odpor do fašizma in prikazuje trpljenje slovenskega naroda med drugo svetovno vojno. Z zgoraj prikazanim je dokaj zadovoljen Patron Anton a pravi, da si želi še več podobnih dejanj. In, ker mu bolj malo darujemo, je vreme takšno kakršno pač je.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |