Moja prva prava razdalja s kolesom / Rateče – Kranj – Ljubljana – Nova Gorica
Naključno najdena fotografija me je spomnila na to, da aktivno kolesarim že 20 let! Danes, 4. maja 2014, mineva 20 let od dne, ko je bila v športni dvorani Planina v režiji Aleša Bergerja promocijska predstava za prvi Giro d’Italia v Sloveniji, “Nomadi lepote” . Kmalu po predstavi sem s kolesom, ki sem ga kupil s takrat popularno kompenzacijo, v okviru promocijskega kolesarjenja vseh sodelujočih v organizaciji Gira v Sloveniji, pregonil pot od Rateč do Nove Gorice. In ugotovil, da se to da in da je..velik užitek!
Vse skupaj se je začelo, ko smo v Studiu OREH kot sponzorji Kolesarskega kluba Sava dobili priložnost aktivnega sodelovanja pri organizaciji prvega prihoda 77 Gira d’Italia v Slovenijo (11. in 12. etapa, 5. – 6. junij 1994). Prevzeli smo grafično oblikovanje znaka, majic in tiskovin, vse promocijske nastope in novinarske konference, izdelavo in postavitve promocijskih plakatov vzdolž trase, grafično opremo spremljevalnih vozil in pripravo etapnega cilja v Kranju. Najino podjetje je bilo staro šele 5 let, imela sva 5 zaposlenih in vsem nam je bilo delo velik izziv, šola in užitek. Lahko zatrdim, da sem takrat v pol leta uspešno naredil “fakulteto za organizacijo prireditev”.
Nasploh pa se je poznalo, da so pripravo in izvedbo ga vodili stari mački, med njimi Jelko Kacin, Franc Hvasti, Beno Hvala, Tomo Levovnik in zelo številčna ekipa pomočnikov. Midva z Borisom sva bila slovenski stik z italijanskimi postavljači štarta 12.etape. Tehnični in javnosti nevidni del Gira je namreč razdeljen v dve ločeni ekipi. Ena postavlja samo cilje, druga samo štarte. Postavljači cilja so na dan cilja 11.etape prišli zelo zgodaj in okrasili dovozne ceste s transparenti ter postavili ciljni prostor. Ko je bilo zvečer konec razglasitve so takoj začeli s pospravljanjem in se že okoli 22.00 ure odpravili naprej. Takoj za njimi so s svojim delom začeli postavljači štarta 12.etape in do jutra je bilo vse nared. Kaj pa smo potem sploh počeli slovenski organizatorji? Na kratko – vse ostalo!
Moja glavna izkušnja pri delu v organizacijskem odboru je bila, da je zelo pomembna sestava tehnične ekipe, da je absolutni zakon piramida odločanja, in da pri tem velja vojaški režim. Za vedno si bom zapomnil zadnji stavek Franca Hvastija, ki nam ga je dal na zaključnem sestanku organizacijskega odbora. Rekel je:”Jutri naj vsak opravi svoje delo, a če boste opazili, da drugje nekaj ni tako kot mora biti, TAKOJ rešujte in nič ne razmišljajte kdo je kriv!”. Ta napotek je pri organizaciji dogodka, kot je Rekretaur, ključen, ki seveda brez prave in zanesljive ekipe ne bi bil tak kot je.
Takole nekako pa zgledajo zaprašene in na klasično “trotlco” posnete fotografije našega kolesarjenja od Rateč do Nove Gorice.
 Giru naproti – čelo kolone, sponzorska vozila |
 Giru naproti – peloton klubov in vojske |
 Moja prva “specialka” |
 Giru naproti – Ljubljana |