Dokončna odločitev – Prologa na Vršič ne bo!

Marsikateremu kolesarju je vzpon na 1611 m.n.m. visok prelaz Vršič velik izziv in priznati moram, da smo nekaj časa razmišljali, da bi bil cilj letošnjega Prologa prav na njem.  Naj vas vse, ki ste pomislili, da “mogoče pa celo mislijo resno” potešim – o tem smo razmišljali samo 30 sekund – en stavek in 20 sekund  smeha :-).
A izziv Vršič je večen in z Mileno sva se v soboto, 26. aprila, odločila, da preveriva govorice o silnih količinah snega, ki naj bi ostale na vrhu. V nogah imam šele okoli 400 km in od tega občutno premalo klancev. Kolesarjenje se začne in konča v glavi, zato sva se kljub slabi vremenski napovedi, hitro odločila. V Kranjski Gori sva bila že ob 8.00 zjutraj in se brez obvezne kave takoj podala proti vrhu. Tokrat sva za vzpon prvič uporabila gorska kolesa.

 

 

 

 

 

 

 

 

In bila nagrajena s čudovito izkušnjo: zelo malo prometa, vsega 4 motoristi in čudovito vreme. Seveda sem se na štartu preveč oblekel in potem že pri Mihovem domu preklinjal in razmišljal kako naj se slečem ne da bi stopil na tla. Če namreč prijateljem – kolesarjem rečeš, da si “šel na Vršič” to v žargonu pomeni, da celotno pot nisi stopil s kolesa! In nisem stopil, a zato prišel na vrh tak, kot da bi me celo pot pral tropski dež.  Naj bo ta novica dovolj dolga- snega je še za kar nekaj časa dovolj, in če v teh prazničnih dneh ujamete kak sončen dan – vzpon na Vršič vam toplo priporočam.

Dan sva seveda izkoristila do konca in ob povratku domov prevozila traso 3.etape, z avtom seveda. Ker je to šele prvič naj za zdaj zapišem le tole: čaka nas okoli 95 km (10 več od predvidenih) in le okoli 870 m vzponov. Kot se za Rekreatur spodobi, se v na njegovi trasi pred prihodom kolesarjev obnovi marsikateri asfalt. To zdaj ni več naključje! Tako bodo za zdaj gotovi: podaljšek kolesarske poti D-2 v Mojstrani; asfaltirana cesta 1. maja na Jesenicah, ki novega asfalta ni videla vsaj 40 let! in cesta iz Mlinega do Sela pri Bledu.