|
Za nami je Deveti REKREATUR (film o njem!)in zanesljivo lahko zapišem, da “devetega ne pozabimo nikoli!”. Toliko izzivov pred samim začetkom, tako slabega vremena skoraj vse dni kolesarjenja, ni bilo še nikoli. In z veseljem in samozavestno lahko zapišem, da je tudi ta uspel zato, ker so bile na obeh straneh vrhunske ekipe. Kljub temu, da smo organizatorji malo pomladili našo ekipo (no ja, razen motoristov in naju dveh z Borisom) je praktično vse teklo tako kot dež po cestah na katerih ste kolesarili. Kljub temu, da kakšna podrobnost na terenu ni bila ravno v skladu s (preštevilnimi) predhodnimi dogovori, smo poskrbeli, da tega vi kot kolesarji niste opazili. Še nikoli do sedaj tudi ekipe niste kolesarile tako skrbno in pazljivo. V veliki meri, kakšna izjema seveda vedno je, ste upoštevali naša opozorila in na koncu prav vsi srečno prišli skozi CILJ v Kranju. In to je za nas največja nagrada! Zelo sem vesel, da so trase čez mejo minile brez težav in da smo ob tem videli, da je vseh treh straneh državnih meja “nekaj podobnega, nekaj dobrega in nekaj kar preseneča”.
|
|
PROLOG / 21.08.2014 Štart ekip je zaznamoval prihod “porivavčka” – osemkolesnika s katerim se je na štart pripeljala ekipa Na žgance ne gre. Silno pozitivno energijo in velikansko število prostovoljnih ur, ki so jo fantje v izdelavo “porivavčka” vložili smo organizatorji nagradili s posebnim priznanjem za “najbolj inovativno ekipo Rekreatura 2014″. Ob huronskem aplavzu in stoječih ovacijah je njihov vodja Robert dal kolesnik na dražbo in obljubil, da bodo zbrani denar dali v dobrodelne namene. Tako kot vedno, so se ekipe tudi letos nanj zagnale kot živina v sladko deteljo. Vsako leto znova nas organizatorje preseneča, da se že takoj prvi dan nihče ne poškoduje. Letos je bilo to sploh presenetljivo zato, ker smo se prvič vozili po kolesarski poti do Mojstrane in nazaj. V KT1 / Slovenski planinski muzej so nas z okusno ponudbo pričakali predsednici TD Kranjska Gora (Klavdija Gomboc) in TD Dovje-Mojstrana (Melita Djurić) z direktorjem Slovenskega planinskega muzeja Mirom Erženom skupaj z množico pomočnic in pomočnikov. Vprašanje za registracijo v KT je bilo, kako visok je Vršič in koliko ovinkov je do vrha iz Kranjske Gore. Velika večina je odgovorila pravilno (1611 m.n.m. in 24 ovinkov) a zmago je odnesla ekipa Timing Jesersko, ki je bila ob času razglasitve tam kjer je treba. Za nagrado jih je Janja iz znamenite rateške gostilne “Pri Žerjavu” postregla s še toplimi rateškimi krapi. oranžni trak vodeče ekipe je pripadel ekipi Europap. A ker so zamudili na podelitev, ga je uradno prejela ekipa MTM Team. Večer smo nadaljevali s premiero filma Rekreatur 2013, ki ga je spet odlično posnel, montiral in režiral Bogdan, nadaljevali z analizo trase 1.etape in zaključili s plesom. |
|
1.etapa / 22.08.2014 Ta dan je bil zame najbolj stresen od vseh dosedanjih. Mogoče je bil bolj le še na prvem Rekreaturu davnega 2006 leta. Prav vse na kar sem pomisli, je bilo prvič – skoraj 80 km čudovite kolesarske ceste, čez 100 km trase na ozemlju Italije, spremstvo slovenskega reševalnega vozila, rediteljska mesta na terenu in nadzor kolesarjev na vsej trasi. Tudi zaradi tega zadnjega sem prvič po dolgem času večino poti kolesaril. S pomočjo Nejca (prvi kolesar) in ekipe Jost.si smo imeli kar dober nadzor nad dogajanjem. Na koncu se je izteklo sanjsko. Brez težav in seveda ob obveznem dežju smo se spet srečali v Kranjski Gori in večer zaključili z druženjem, smejanjem in plesom do kar znosnih poznih ur. |
|
2.etapa / 23.08.2014 Tudi ta etapa je ponujala nove stresne razmere in za nameček je takoj začelo pošteno deževati, padla je temperatura in kar predstavljal sem si kako utegne zgledati spust v Avstrijo s Korenskega sedla (19% spust + slab asfalt + mokra cesta + dež = slabše ne more biti!). A ker je spust minil brez težav in poškodb si zaslugo lastimo organizatorji, točneje Maja in Boris, ki sta na Gorskem cilju Korensko sedlo uprizorila pravi prehod čez mejo s strogo in natančno kontrolo. Šaljivo vzdušje je očitno v vseh ekipah sprostilo napetost in navzdol so šle res previdno. Tako kot se je dan začel, tako se je nadaljeval. Deževalo je vso pot in nobena ekipa ni prišla suha v Cilj. Posebej pa sem bil presenečen nad odličnim sprejemom v KT4 – Loče (Latschach), kjer nas je gostil Joško Wrolich, zaveden Koroški Slovenec, oče znanega Petra – Paca Wrolicha, nekoč odličnega kolesarja in reprezentanta Avstrije. Njemu gre zasluga, da je traser Srečo pot speljal do Loč. Joško je aktiven gospod in je bil našega obiska vidno vesel. zato upam, da smo tudi tu stkali dobre vezi za uresničitev naših prihodnjih načrtov. Prihod v Cilj pa je bil spet animacija svoje vrste. Ekipe so kar tekmovale katera se bo ob tem bolj zabavala. Moča po celem telesu jih ni prav nič motila še več, zdi se, da so bolj uživali kot pa da bi jih cel dan žgalo sonce. Razumete? Ne? Pridite na Rekreatur in videli boste o čem pišem Etapni zmagovalci so bili fantje iz ekipe Europap, ki so ves čas iskali njihovega člana Eda. oranžni trak vodeče ekipe pa je osvojil Radio Kranj. |
|
3.etapa / 24.08.2014 Jutro se je začelo sanjsko. Nebo brez oblačka, s soncem obsijana Razor in Prisojnik, vzdušje v ekipah fantastično. Zadnji dan je vedno nekaj posebnega. Za enako razdaljo kot so bile predhodne etape, ekipe porabijo skoraj 2 uri manj časa. Tako je bilo vedno do sedaj in tako je bilo tudi letos. Kljub temu, da smo prvič v 3.etapi postavili eno kontrolno točko več in da jih je spet ves čas pral dež. A za organizatorje je bil to še en stresni dan. Slučajno smo namreč izvedeli (bohnedaj, da bi nas o tem obvestili odgovorni), da je ciljni prostor na Maistrovem trgu v Kranju do polovice razkopan! To je pomenilo, da so bila vsa pridobivanja soglasij, vse skice in načrti, ki jih je ob tem reba predložiti, zaman! A nas to ni zmedlo. Boris se je pač takoj odpeljal v Kranj, malo smo spremenili nadzor kolesarjenja na trasi in spet je vse teklo kot je treba. Kontrolni točki na Jesenicah, ki sem jo izbral iz “sebičnih” razlogov (sem namreč rojen Jeseničan) in v Radovljici sta bili na lepih lokacijah a žal nista v popolnosti izkoristila možnosti, ki jo kolesarji Rekreatura pomenijo za promocijo lokalnega turizma in ponudbe. V Radovljici je veliko tega pokvaril dež, ki se je začel ravno ob začetku njenega obratovanja. S cilja v Kranju so prihajale alarmantne novice o hudem nalivu, tudi na sami trasi je marsikatero ekipo napralo a prav vsi so vztrajali in srečno prišli v CILJ. Tam smo najprej na svečan način zaključili z dražbo “porivavčka”. Končna cena je dosegla presenetljivo višino in z bučnim aplavzom smo anonimnega kupca nagardili. Denar bo šel v prave roke: 1/2 za otroke, ki si ne morejo privoščiti stroške šole, druga polovica pa športniku invalidu za priprave na nastop na paraolimpijadi. Zaključek Rekreatura je vedno slovesen. Najprej so zmagovalci Gorskega cilja postali novinci Rekreativci, etapo so zmagali Vampi Team, oranžna majica pa je prvič osvojila ženska ekipa – Hitre nogice. Solze sreče, ki jih je objava zmagovalcev privabila na njihove oči so nam dale vedeti, da je tudi tokrat zmaga šla v prave roke. In ko smo se z gasilsko fotografijo poslovili, se je prikazalo sonce – deževnega obdobja je bilo konec! P.S.: od jutra 3. etape naprej pogrešamo Antona. Ga je kdo videl? |
avg 282014








