Pohodno sezono smo začeli na veličasten način. Naš cilj, ki ga je izbral Cic, je bilo Gradišče nad Bašljem, ki je 871 m visok vrha nad potokom Belica. In to nismo šli “kr nekam”. Za uvod naj zapišem, da se nas je v Bašlju zbralo 5 in takoj smo se dobro razpoloženi zagnali na pot. Nad nami je, s svežim snegom oblit, kraljeval greben Storžiča in kar malo so se nam zatresle noge, češ “kam spet nas je spravil Cic”. A strah je bil odveč. Zmerna pot, polna lepih razgledov, cvetočega resja in predvsem s ptičjim petjem obdarjenega gozda, se je vila ravno prav navzgor, ravno prav po ravnem, da smo uživali v klepetu. Ob tem naj dodam, da je Mica, kot edina predstavnica ženskega dela našega društva, le stežka prišla do besede. Celoten krog je bil dolg natanko toliko, kot smo načrtovali, s tem, da smo se res kar veliko ustavljali. In imeli smo DOBER RAZLOG! Kakšnega, si preberite spodaj. V upanju, da se nam na naslednjem pohodu Na Možica, pridružite, pa opis pohoda s tem zaključujem.
![]() |
![]() |
![]() |
Gradišče nad Bašljem je arheološko najdišče, ki je bilo dne 30. 11. 2019 z odlokom vlade Republike Slovenije razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena! “Na tem mestu je bilo najdišče poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških arheoloških ostalin. Tu je bila v pozni antiki (5. in 6. stoletje) pozidana naselbina, velika okoli 50 x 100 metrov. Strateški položaj arheološkega najdišča na skalnem vrhu in terasastih pobočjih vzpetine Gradišče izkazuje izrazito vojaški pomen postojanke, ki je verjetno nadzorovala pot čez Bašeljski preval na Koroško. S kamnitim obzidjem utrjena postojanka na Gradišču, ki je bila konec 6. stoletja nasilno uničena, je med najpomembnejšimi najdišči ponovno poseljene lokacije med 8. in 10. stoletjem in eno najpomembnejših najdišč zgodnjesrednjeveške Karniole (Kranjske). Številčne in izjemne železne ter bronaste najdbe, še posebno pokositreni oziroma pozlačeni deli vojaške in konjske opreme kažejo vpliv frankovske države ter pričajo o prisotnosti karniolskega plemstva na tej lokaciji. Ostaline na Gradišču so dragocen arheološki vir informacij o zgodovinskem dogajanju in povezovanju zgodnjesrednjeveške Karniole s sočasnim slovanskim svetom, predvsem na Velikomoravskem in Hrvaškem (VIR: PISRS)”.