Ko v roke primemo džezvo, v kateri si bomo skuhali jutranjo kavo, nikoli ne pomislimo, kako zapletena je pot, da iz kosa odpadnega železja nastane tako vsakdanji izdelek. Mi smo to odkrivali 18. aprila, ko smo, v okviru naših izobraževanj, obiskali tovarno SIJ Acroni na Jesenicah. “SIJ Acroni proizvaja jeklo z recikliranjem odpadkov v elektroobločni peči, ulivanjem na kontinuirno litje in valjanjem v visokokakovostne ploščate valjane jeklene izdelke do širine 2500 mm. Podjetje sestavlja pet obratov: oddelek surovin, jeklarna, vroča valjarna, hladna valjarna in predelava debele pločevine. Osnovni proizvodni programi obsegajo nerjavno debelo pločevino, specialna jekla (visokotrdna in obrabno odporna jekla), neorientirane elektropločevine, legirana orodna jekla ipd. (VIR: SIJ Acroni)”.
Ogled smo začeli v upravni stavbi, kjer nas je sprejela Špela Rožič iz marketinga podjetja in se ji, tudi na tem mestu, zahvaljujemo za kooperativnost pri organizaciji našega obiska. Nadeli smo si varnostno opremo, ta je že takoj povzročila sproščeno vzdušje, ki ni popustilo ves čas našega ogleda. V spremstvu mlade varnostnice smo si, ob laiku razumljivi in obenem strokovni razlagi vodij posameznih obratov,  ogledali vročo valjarno, hladno valjarno in linijo HTL kjer nastajajo končni polizdelki tovarne. Nismo se mogli načuditi ogromnim strojem, valjem, stiskalnicam in drugim pripomočkom, ki s takšno lahkoto obdelujejo več ton težke in v začetku okoli 1000 C vroče plošče. Hrup, ki nas je sicer spremljal ves čas ogleda, je na čase sicer neznosen a tam zaposlenim delavcem, ki smo jih komaj kaj zaznali, je očitno nekaj vsakdanjega. Še najbolj jedrnat opis, kaj vse smo ta dan doživeli, bi bil: JA, doživeli smo lep dan in dobili občutek kako težki in odgovorni so lahko delovni pogoji, da imamo mi lahko svojo jutranjo rutino.

»Kranj je mesto, ki stoji na 30 metrov visoki skali, v objemu rek Save in Kokre ter je v celoti zaščiteno kot kulturni spomenik. Že od nekdaj je znan kot gospodarsko, trgovsko, izobraževalno in prometno središče Gorenjske. Spoznajte očarljivo mestno jedro skozi pripovedi izkušenih vodnikov, ki vas bodo popeljali po mestu, kjer sta doma tradicija in kultura.*« (*VIR: ZTK Kranj)
Kar  18 se nas je zbralo, da bi se preverili, če o starem Kranju res vemo vse? In v en glas smo ugotovili, da se vsak spomni nekaj malega, večinoma po dogodkih, ki smo jih tam preživljali, ko smo bili mlajši, ko je po mestu še tekel avtomobilski promet in so skoraj vse hiše vzdolž glavnih mestnih žil imele trgovine. Razvoj, če bi temu lahko rekli tako, je prinesel svoje. Trgovine so se preselile v megacentre, ki so zrasli na obrobju mesta. Ja, prav tam, kjer so bile nekoč kmetijske površine, kjer so pridelovali hrano namenjeno tudi meščanom. Temu zdaj modno rečemo “kratke dobavne verige”. A zgodovinske zanimivosti nam je, v sproščeni razlagi, predstavila vodička Zavoda za turizem in kulturo Kranj. Med drugim – ali veste, kje na Glavnem trgu je stal sramotilni steber, pranger imenovan, kje bi lahko stal spomenik Francetu Prešernu, ki zdaj stoji na Prešernovem trgu, zakaj ima cerkev Sv. Kancijana in tovarišev takšno ime in katere materiale je arhitekt Jože Plečnik uporabil za znamenito stopnišče? Mi to zdaj vemo in verjamem, da se bomo sami še kdaj podali po isti poti in utrdili svoj spomin. Na koncu pa naj pohvalim še našo novo članico Tanjo, ki je dala pobudo za zgoraj opisano doživetje, ki nam je spet prineslo prijetno in koristno druženje.

PRVI MAH: Ne spomnim se natanko imena junaka, ki je v pravljici ‘ubil dve muhi na en mah’, a nam je, 27. februarja 2025, uspelo izpeljati nekaj podobnega. Na isti da smo izvedli dva dogodka. Prvega, MERJENJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI, smo, kot  že tradicionalen začetek leta, izpeljali v Centru zdravja Kranj. Tamkajšnje mlade fizioterapevtke in fizioterapevti so nam merili aerobno zmogljivost, moč, ravnotežje, gibljivost ramenskega obroča, vzdržljivost in koordinacijo. Obenem so nam izmerili krvni tlak, telesno maso in razporeditev maščobe v telesu. Na koncu so nam rezultate testiranj analizirali in, na naše veliko zadovoljstvo, ugotovili, da po rezultatih za generacijo naših let ZELO IZSTOPAMO in to navzgor. Najvišja ocena testiranj je 3 in v povprečju so se ji naše ocene zelo približale. Seveda smo bili nad doseženim vsi zadovoljni in si obljubili, da bodo naslednje leto naše ocene testiranj najmanj enake, če ne še višje.

DRUGI MAH: V programu društva za leto 2025 smo zapisali, da med izvedene aktivnosti društva štejemo tudi vse spontane. To so tiste, kamor člani na njihove individualne aktivnosti vabijo ostale in se jih zbere najmanj 6. Tokrat nas je naš član povabil na turnir v biljardu, ki smo ga, pri njem doma, odigrali zvečer 27. februarja. Srečalo se nas je 8 in smo se, razdeljeni v 4 pare pomerili vsak par z vsakim. Ker je bil turnir v igranju biljarda, za nekatere prvič v življenju, za nekatere pa po najmanj 30 letnem odmoru, organiziran prvič, so bila temu primerna tudi pravila (beri: zelo ohlapna in na trenutke izredno ostro obravnavana). A turnir, ki je trajal več kot 3 ure, je minil v tekmovalnem razpoloženju polnem nenavadnih položajev, ki jih sta jih spremljala smeh in navijaško vzdušje. Na koncu smo seveda razglasili zmagovalca, ki sta tokrat bila Boris in Ljubo. Pokala zmagovalcev tokrat še nismo podelili, saj nam ga dobavitelji, verjetno Kitajci?, še niso dostavili. No ja, tudi naročili ga nismo.

Kot je že običaj, smo se tudi letos, štiriindvajsetič zapored!, udeležili sejma Alpe Adria, ki je od 29.1. – 1.2.2025 potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na dan otvoritve  je minister Matjaž Han izpostavil vlogo Slovenije kot trajnostne in butične turistične destinacije ter pomen sodelovanja v širši regiji: “Naša vizija ni usmerjena le v kvantiteto, ampak predvsem v izgradnjo Slovenije kot globalno prepoznane zelene butične destinacije, ki nudi petzvezdična doživetja. Trajnost, avtentičnost in povezovanje z lokalno skupnostjo so ključni temelji našega turističnega razvoja. To potrjujejo tudi projekti, kot je čezmejna Evropska prestolnica kulture, ki povezuje Novo Gorico in Gorico – dokaz, da turizem gradi mostove med ljudmi in narodi. Naj bo ta sejem priložnost za nove vezi, prebojne projekte in nepozabna srečanja. (vir: besede ministra Matjaža Hana)”
Naša stojnica je bila del predstavitev Turistične zveze Slovenije, kjer se je letos s svojimi programi, kulinariko in animacijami predstavilo več kot 140 društev in zvez. Če zadnji del prejšnjega stavka podrobneje preberete, potem si lahko predstavljate, kakšno pozitivno vzdušje tam vlada. IN REKREATUR je del tega. Letos na naši stojnici gostujejo Nataša in Tomaž (Bike Slovenia), ki smo ju spoznali na izletu v “Unško koliševko”  in Društvo E-kolesarjev Slovenije.

Pravijo, da bič poči na koncu. Da ta rek drži, smo v društvu Rekreatur dokazali z dvema, izredno prijetnima dogodkoma, ki smo jih izpeljali v začetku decembra. S tem smo “brezumno potrošniškemu obdarovanju” pokazali, da je darilo lahko bistveno bolj prijetno in tudi koristno.
SKRIVNOST UNŠKE KOLIŠEVKE
Tradicionalni decembrski izlet, tokrat 5. decembra 2024, nas je tokrat popeljal na notranjsko kjer smo spoznali naravne in zgodovinske zanimivosti Unške koliševke. Vodiča Nataša in Tomaž sta nam zavzeto in popolno razložila bistvene značilnosti ogromnega skalnega podora, ki je nastal potem, ko je reka Rak na svoji poti iz Rakovega Škocjana do Planinskega polja dodobra izdolbla kraško jamo, da se je ta naposled sesula. Nastalo je brezno s premerom okoli 200m in globino okoli 125m.  Še bolj zanimiv pa je bil ‘potop’ v blodnjak vojaških rovov, ki so jih, med obdobjema obeh svetovnih vojn, zgradili Italijani. Tudi tu smo iz ust vodičev izvedeli obilo zanimivosti. Kaj bi izpostavil? Vse in nič saj vem, da ljudje od novic preberemo le naslov pa še tega le površno. Skrivnost Unške koliševke je zato treba doživeti v živo in Nataša s Tomažem sta pravi naslov za to doživetje.

POGOZDOVANJE KRASA
Najprej malo zgodovine: Požar na Krasu se je začel 15. julija 2022 in je zajel več kot 2000 hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote Kras. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne burje se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz prve svetovne vojne. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove (VIR:https://sl.wikipedia.org).
Društvo REKREATUR ima status prostovoljske organizacije. Z veseljem smo se odzvali pobudi ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE o vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišč na Krasu. Tako smo se 9. decembra 2024 odzvali povabilu in se udeležili akcije na Cerju. Čeprav je bila vremenska napoved za ta dan “nadkraška”, to pomeni sunke vetra okoli 140 km/h, možne snežne in dežne plohe, nas je od vsega naštetega le občasno močnejša burja opozorila kje smo. V izhodišču pogozdovanja smo se pridružili dijakom Srednje gozdarske šole iz Postojne in inštruktorjem Območne enote Postojna. Ti so nas najprej podučili kaj bomo sadili (toplolistne hrast, cer in lipo), kje in kako. Razdelili smo se v pare, se razporedili po pogorišču in pridno sadili. Vseh 10 nas je v slabih 3 urah vsadilo okoli 360 sadik. Vzdušje? Enkratno, sploh pa zavedanje, da smo našemu Krasu, tudi z našimi rokami, vrnili gozdno bodočnost. Pokrajina z razgledom POMNIKA MIRU na Cerju pa je nasploh tako lepa, da se tja zagotovo vrnemo s kakšnim izletom.