Letošnja zima tudi nas, ki prisegamo na kolesarjenje v času, ko so zunanje temperature najmanj 150C , spravlja v nervozo. Tako je za mano že 36 km kolesarjenja kar je absolutni časovni rekord. Še nikoli mi v tem času kaj takšnega ni prišlo na misel. Če pomislim na lansko zimo, ki mi je parala živce ob množičnih odpovedih zaradi vremenskih razmer (Tura pod Golico, 3tour Vitranc) in jo primerjam z letošnjo se bojim, da bo naslednja takšna kot je uvodna fotografija te novice.
zima v januarju 2015
Čas je, da napišem kaj vse se na področju priprave letošnjega Rekretaura dogaja. Zgleda, da se nekateri Slovenci ne morejo otresti manire, da če se nekaj ne začne “jutri” potem imamo še ogromno časa. Priznati moram, da nam kraj letošnje lokacije povzroča obilo preglavic in sili v kompromise. Med vrsticami ste lahko razbrali, da točna mikrolokacija štarta in cilja še ni dokončno zakoličena. Še vedno se pogajamo o nam ugodnih cenah za naše namestitve in še vedno naši sogovorniki težko razumejo kdo in zakaj jim pravzaprav prihaja v goste!
Presenetljivo odlično potekajo priprave na oni strani meje. S partnerji na italijanski strani smo se že precej dogovorili. Pri njih so zelo zanimivi sestanki. Nanje jih pride veliko (zadnjič nas je bilo 8) a vedno ključni – to pomeni tisti, ki vedo kaj govorijo. Ko se menijo govorijo eden čez drugega zato jim s svojim skromnim znanjem italijanščine z veliko težavo sledim. V veliko pomoč pri tem sta mi Teja in Radi, ki simultano prevajata tako, da z enim ušesom poslušam enega, z drugim drugega pogovarjam pa se s tretjim. Če se ne motim s se tem spreminajm v žensko:)) ?. Šalo na stran, Tteja je slovenka in živi v Trbižu, Radi je tržaški Slovenec in brez obeh bi bili prvi koraki kar težavni. Na avstrijski strani se konkretna srečanja začnejo takoj v začetku februarja. To pomeni, da moramo še določiti lokacije kontrolnih točk in nekatere upravne podrobnosti.
Naslednji teden bo spet pester, saj se v Ljubljani začne tradicionalni sejem o turizmu in prostem času – Alpe Adria 2014. V okviru skupne predstavitve Turistične zveze Slovenije bomo tudi mi s svojim prostorom. Dvorana kjer so zbrana turistična društva je vedno najbolj živahna saj se v njej dobro je, pije, celo zapleše in v tako sproščenem vzdušju tudi marsikaj zmeni.Tu se srečamo ljudje, ki nam je osebni stik še vedno veliko več kot kakršnokli spletno družabno omrežje. In smo prepričani, da osebni stik med ljudmi ne bo nikoli izumrl. Le bojim se, da ga bodo enkrat “izumili Američani” in za bajne zaslužke prodajali sedanji “fejsbuk” generaciji. Sem starokopiten ali vizionarski?